»Če bi hoteli, da je tako pomembno kot šola v naravi, bi moralo trajati vsaj pet dni«

almarselimovic
1 hour ago
5 min read

Tri dni za odmik, potopitev in nove povezave – šola v kulturi med izkušnjo in zaupanjem

Ljubljana, marec 2026

V času, ko javni prostor polnijo razprave o apatičnosti mladih, volilni (ne)udeležbi in naraščajoči tesnobi, se je v Ljubljani zgodilo nekaj majhnega in tihega, a upamo, da odprtega za to, da prisluhnemo mladim in jih vključimo ter da skupaj z njimi skušamo ustvariti terene skupnosti; da odpremo vrata kulture in umetnosti. Dve skupini mladih, dijaki umetniške gimnazije in učenci zaključnih razredov osnovne šole, sta za tri dni zamenjali učilnice in gledanje v (morda interaktivne) table za galerije, gledališča, koncertne dvorane in ulice mesta.

Program šole v kulturi ni bil zgolj ekskurzija ali kulturni dan. Bil je poskus in obenem že zagon nečesa, kar upamo, da bo stalnica – v zaupanju, v odprtosti in v tem, kaj se zgodi, ko mladim damo prostor, da kulturo zares doživijo. Šola v kulturi je format spoznavanja in izkušanja umetnosti in kulture – tri dni v mestu z intenzivnim programom umetniških dogodkov, ustvarjanja in refleksije. Zelo enostavno, a izziv, kako to omogočiti vsem?

Dve skupini, ena izkušnja: iz učilnice v mesto

V začetku marca sta se v Ljubljani zvrstili dve izvedbi: najprej dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, nato še učenci Osnovne šole Solkan. Obe skupini sta v treh dneh prešli program, ki je vključeval sodobno umetnost, arhitekturo, gledališče, film in glasbo.

»Nismo pričakovali, da nam bo všeč – pa nam je bilo«

Eden najbolj pomenljivih poudarkov obeh evalvacij je presenečenje. Mladi pogosto vstopajo v stik s sodobno umetnostjo z določeno zadržanostjo – a ta se hitro razblini. Razstava Art Vital je bila pri obeh skupinah ocenjena kot vrhunec programa. Dijaki so jo označili za »najizraziteje pozitivno izkušnjo«, predvsem zaradi interaktivnega in poglobljenega vodstva, ki jim je omogočilo drugačen pogled na že znano vsebino. Učenci iz Solkana pa so izpostavili, da jih je razstava nagovorila tudi na osebni ravni – saj »dregne v najstniška nelagodja«.

Podobno se je zgodilo pri glasbi. Simfonični koncert je bil za nekatere »predolg«, a hkrati zanimiv in drugačen. Skepsa se je umaknila izkušnji – in prav to je eden ključnih učinkov programa.

Kljub številnim kritičnim pomislekom in tudi konstruktivnim sugestijam za prihodnost, so se vsi strinjali, da so šole v kulturi dobrodošle in da bi se še udeležili; ter da bi morale trajati - pet ni in ne tri dni!

Ko umetnost postane prostor dialoga

Posebno mesto v programu so imele delavnice – prostor, kjer mladi niso bili le gledalci, temveč soustvarjalci. Delavnica snovalnega gledališča je pri dijakih iz Ljutomera izstopala kot ena najbolj kakovostnih izkušenj. Čeprav je trajala več ur, so poudarili, da je »čas minil hitro«, saj so bili ves čas aktivno vključeni. Tudi pri osnovnošolcih so delavnice – DJ, plesna in glasbena – sprožile največ navdušenja. Mentorji so zaznali, da so učenci kljub utrujenosti ostajali radovedni in pripravljeni sodelovati. A proces ni bil vedno linearen. Po kosilu je koncentracija padla, pojavila se je utrujenost, celo manjši odpor. In prav ti trenutki razkrivajo realnost dela z mladimi – ter pomen prilagodljivosti in občutka za skupino.

Med svobodo in skrbjo: pogled pedagogov

Če so bili dijaki in učenci osrednji protagonisti izkušnje, so bili pedagogi njeni sopotniki in opazovalci – in pogosto tudi notranje razpeti spremljevalci. Ena od učiteljic odkrito zapiše, da je občutek, ko mladim prepustiš del samostojnosti, prežet z nelagodjem. »Učitelji se počutimo kot na trnih.« A prav to zaupanje je tisto, kar mladim omogoči rast. Evalvacije potrjujejo, da so se mladi tega zaupanja zavedali – in ga cenili. Prosti čas, možnost samostojnega raziskovanja mesta, skupni večeri – vse to so izpostavljali kot ključne elemente izkušnje.

Ni vse popolno – in prav zato deluje

Ena od vrednosti evalvacij je njihova iskrenost. Program ni idealen. Dijaki so opozorili na predolg arhitekturni sprehod in premalo zahtevno (po njihovem mnenju) delavnico. Učenci so pogrešali bolj raznoliko prehrano in »bazo«, kjer bi se lahko čez dan umaknili, predahnili, razmišljali. Glasbena delavnica je bila za nekatere predolga, koncert za druge prezahteven, spet za druge sta bila to najljubša dela programa. A prav ta raznolikost odzivov kaže, da program ni uniformiran – temveč živ in raznolik, ne po meri vseh, a za vsakega nekaj.

Umetnost kot izkušnja skupnosti

Eden manj očitnih, a pomembnih vidikov programa je socialna dimenzija. Mladi niso le spoznavali umetnosti, temveč tudi drug drugega – in sebe v odnosu do drugih. Na Metelkovi so se srečali z urbanimi realnostmi, ki jih sicer ne poznajo. Na delavnicah so sodelovali, se izražali, včasih tudi premagovali nelagodje. Na koncertu in v kinu so delili skupno izkušnjo. Predvsem pa so vstopali v različne institucije, prostore, kjer se redko počutijo doma ali da jim pripadajo - pa so z naselitvijo vanje in z izkušnjo v njih hitro dobili občutek, da so vse te kulturne ustanove od njih in zanje; vse od Cankarjevega doma do Stare mestne elektrarne, vse od Cukrarne do Trubarjeve hiše literature, ki je zdaj tudi doma Centra arhitekture.

Šele začetek: ambicija 350 šol v kulturi, potem pa za vedno!

Obe marčevski izvedbi sta del širšega projekta, ki se šele vzpostavlja. V prihodnjih letih je predvidenih kar 350 šol v kulturi, ki bodo potekale v petih mestih in petih regijah po Sloveniji; poleg Ljubljane še v Mariboru, Celju, Novem mestu in Kopru. To pomeni pomemben premik: od posameznih projektov k sistematični vključitvi kulture v izobraževanje. Če bodo prihodnje izvedbe sledile izkušnjam iz Ljubljane, lahko pričakujemo dolgoročne učinke – ne le na kulturno pismenost, temveč tudi na način delovanja kulturnih organizacij, vseh nas, ki delamo na področju kulture, umetnosti in tudi vzgoje in izobraževanja.

Program je na voljo vsem mladim od 7. razreda do konca srednje šole iz vse Slovenije in je zaradi financiranja Evropskega socialnega sklada (evropskasredstva.si) in ministrstva za kulturo za mlade brezplačen.

Šola v kulturi ne rešuje vseh izzivov, s katerimi se soočajo mladi, tudi ne vseh izzivov s katerimi se srečujemo kulturne organizacije in izobraževalni sistem. A ponuja nekaj, kar je morda eden od poskusov povezovanja, izkušnjo, da je svet večji, kot se zdi, da umetnost ni oddaljena, temveč dostopna ter da nam včasih ni všeč, včasih nas zabava, včasih pa nas nagovori v temeljnih razmislekih. In da so mladi pripravljeni stopiti vanj z odprtostjo.

Po izvedenih 350 šolah v kulturi si želimo, da postanejo stalnica - del rednega program kulturnih ustanov in šol ter da so nekaj običajnega v šolskem urniku, a popolnoma neobičajnega v smislu doživetij in izstopa iz vsakdanjega življenja in rutine.

VABILO

Ste navdušeni nad šolo v kulturi, si želite, da bi je bili deležni za časa svojega šolanja? SI želite, da bi je bil deležen vaš otrok? Ste učiteljica in bi radi to izkušnjo omogočili mladim? Ste ravnateljica in si želite vključiti svojo šolo? Pišite nam na kuv@bunker.si. Nekaj osnovnih informacij pa je na voljo tudi na: https://www.bunker.si/regijski-centri-kulturno-umetnostne-vzgoje/

PROGRAM NA KRATKO: GIMNAZIJA FRANCA MIKLOŠIČA LJUTOMER

* raziskovanje Metelkove mesta in urbanih umetniških praks

* arhitekturni sprehod po Vurnikovi Ljubljani in ustvarjalna delavnica

* ogled predstave Jata in večurna delavnica snovalnega gledališča

* interaktivno vodstvo po razstavi Art Vital

* ogled filma v Kinodvoru

* razstava v Moderni galeriji + stop-motion delavnica ...

PROGRAM NA KRATKO: OŠ SOLKAN

* sodobnoplesna in DJ delavnica

* interaktivno vodstvo po razstavi Art Vital

* arhitekturna delavnica »oblikovalci za en dan«

* glasbena delavnica z improvizacijo