Tam daleč stran; življenje treh belih medvedov po predstavi
Naravoslovni spis zapisan s sirom Davidom Attenboroughom v srcu
Septembra 2010 so trije beli medvedi prvič stopili na oder Stare mestne elektrarne. Prišli so s predstavo kolektiva Beton Ltd. Tam daleč stran. Uvod v ego-logijo, ki je govorila o globalnem segrevanju, potrošništvu in (kot predstave pogosto) - o nas samih. (Predstava je tudi formativna predstava kolektiva Beton Ltd. - beli medvedi so stari toliko kot Beton Ltd.). Beton Ltd. so sedaj v odstopu, predstava se je poslovila leta 2012, medvedi ne. Šestnajst let pozneje še vedno potujejo po slovenskih odrih, galerijah in telovadnicah. Pred vami je zgodba o vrsti poliestra, ki ji ni usojeno izumreti.
Tukaj, v polmraku stare ljubljanske elektrarne, smo priča nečemu izjemnemu.
Pred nami so trije primerki vrste ursus maritimus theatralis, gledališkega belega medveda. Ta podvrsta ni nastala na Arktiki, temveč v kostumografski delavnici. S potrpežljivostjo, ki jo pri šivanju "krzna" zmorejo le redki, jo je sešila Slavica Janošević, glave, ki so medvedom dale, ja pač glave, pa je oblikoval Brane Drekonja.
Opazujmo jih v njihovem prvotnem okolju, na odru, polnem škatel. Med njimi se nenehno premikajo, skrivajo, preoblačijo in menjajo zavetja. Morda vas preseneti, da njihov naravni habitat ni ledena plošča, ampak karton ter plastične steklenice. Medvedi celo nagnejo steklenico najbolj znane pijače na svetu?!?!? A to je pač usoda belega medveda v 21. stoletju: ledu je vse manj, škatel in smeti pa vse več. Hrane vse manj, sladkih pijač - v izobilju!
Za dobro zgodbo, ki bi si jo težko izmislil celo Darwin, je poskrbel pripovedovalec predstave. Bil je nihče drug kot Sir David Attenborough, ki ga je odigral Stane Tomazin (v debeli bundi in na začetku kariere). Malokatera vrsta lahko reče, da jo je že ob rojstvu opisal najslavnejši naravoslovec na svetu in da je bila takoj - pod žarometi!
Primerki z imeni
Naravoslovci živali, ki jih opazujejo dlje časa, radi poimenujejo. Naši trije medvedi so imena dobili že ob rojstvu, na odru. Po spominu tistih, ki so jih takrat videli od blizu, je bila ena od njih medvedka Anuk. Imeni drugih dveh pa sta se v šestnajstih letih selitev izgubili nekje med škatlami.
Zato se obračamo na vas, dragi bralke in bralci. Če ste predstavo Tam daleč stran videli in vam imeni drugih dveh medvedov še zvenita v ušesih, nam ju sporočite na kriterij@bunker.si. Pomagali boste dopolniti opis vrste, ki si ga zasluži. In morda dali idejo kakšnim novim staršem, ki ravnokar iščejo najbolj unikatno ime za naraščaj.
Zimsko spanje, ki ga ni bilo
Pri večini gledaliških kostumov se po zadnji ponovitvi zgodi nekaj žalostnega. Odidejo v fundus, se zložijo v škatlo in zaspijo. To spanje navadno traja večno. Naši trije medvedi so leta 2012 izbrali drugačno pot. Začeli so se seliti.
Velika selitev
Leta 2016 pride do ganljivega trenutka. V Galeriji Kapelica se medved vrne k eni svojih prvotnih nosilk. Katarina Stegnar ga obleče v performansu Via Negativa: Obetavno #1. Raziskovalci si niso enotni, ali gre za spomin ali za navado. Gre za zvestobo.
Leta 2020 medvede najdemo v Kinu Šiška, v delu Tomaža Groma z naslovom Pizda, vsi neki špilajo, jaz sem pa umetnik. Medvedi ne špilajo. Medvedi so.
Leta 2022 naredijo nekaj, česar si le malo divjih živali upa: vstopijo v institucijo. V Prešernovem gledališču Kranj nastopijo v Zaprti študiji Ivana Viripajeva v režiji Nine Rajić Kranjac. Medvedom gorenjska klima ustreza samo deloma, vrnejo se v Ljubljano. (Za začasno selitev v Kranj je zelo verjetno - gre za anekdotalne dokaze - zaslužen Branko Jordan, ki je del igralske ekipe Zaprte študije, obenem pa del izvorne ekipe teles, ki so jih kostumi oblekli v medvede.)
Vrnitev na rojstni kraj
Nato se zgodi pojav, ki ga poznamo pri lososih in želvah. Vsako zimo od leta 2023 se medvedi vrnejo tja, kjer so se rodili, v Staro mestno elektrarno. Tam se preobrazijo v Medvedka Mraza. Ta sezonska oblika je pri najmlajših občinstvih izjemno priljubljena, poleg tega je za medveda veliko manj stresna kot vprašanja o ogljičnem odtisu.
Leto 2025 je bilo za populacijo posebej plodno. Na KONTEKSTU 007 se medvedi ponovno srečajo s Tomažem Gromom. Nekatere vrste si partnerja izberejo za vse življenje in vse kaže, da je to ena izmed njih. Na podelitvi Zlatih strel Medvedek Mraz prevzame zlato strelo. Kolikor nam je znano, je to prva nagrada, ki jo je beli medved prejel v kategoriji, za katero ni vedel, da tekmuje. Utemeljitev je ganljiva in duhovita in nežna. Napiše jo Zajc.
Nova generacija
Letos, 2026, opazujemo nekaj, kar dokazuje, da je vrsta trdno zasidrana. Februarja so jih oblekli dijakinje in dijaki 4. letnika smeri gledališče na SVŠGUGL v uprizoritvi Osvoboditve Skopja Dušana Jovanovića. Mladiči nove generacije igralk in igralcev torej že vedo, kje stoji "krzno".
V ŠD Tabor pa se medvedi pojavijo v delu Lane Krmelj in Filipa Mramorja Vse, kar sem objel, preden je ušlo. Težko bi si izmislili primernejši naslov za bitje, ki ga vse življenje nekdo objema, oblači, slači in vrača.
Epilog: ekologija v praksi in spominske luknje
Predstava Tam daleč stran. Uvod v ego-logijo je govorila tudi o tem, kaj imamo, kaj si želimo in čemu bi se lahko odrekli. Medvedi so iz tega izpeljali najbolj praktičen sklep. Najbolj trajnosten kostum je tisti, ki ga ni treba sešiti na novo. Ko se luči v dvorani ugasnejo, medvedi spet obmirujejo na obešalniku. Kot vse divje živali so nepredvidljivi in ne vemo, ali se bodo še kdaj odpravili na pot. Zdaj si zaslužijo nekaj miru. In morda, končno, vsi trije svoje ime. Ekipa Aplavza pa se zavezuje, da jih bo spremljala na nadaljnji poti. Na še mnoga leta, medvedi!
V duhu državljanske znanosti pa pozivamo vse, ki ste v preteklosti opazili primerke ursus maritimus teatralis, da nam javite lokacije in termine pojavljanja. Bomo zabeležili.
