Vsesplošna bivanjska otopelost

Recenzija predstave Fenomenalna realnost: prvi del ustvarjalcev Beton Ltd. v odstopu, uprizorjene 23. 8. 2026 v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana.

Igralec stopi na skromno opremljen oder in se kot žival, naveličana enoličnosti svoje kletke, začne znašati nad predmeti v svoji okolici s pomočjo penaste plavalne cevi, ki kmalu prevzame vlogo falusa, s katerim dreza med drugim v bolj ali manj antropomorfni lutki. Nekatere gledalce je uprizoritev zdolgočasenega iskanja užitka zabavala, le malokomu pa je bilo do smeha, ko je penasti penis začel nabadati plišasto igračo.

Glasni poki udrihanja penaste cevi po stenah in tleh že na samem začetku ustvarijo vzdušje preteče nevarnosti, ki ga metafora falusa še podkrepi. V svoji zdolgočaseni nasilnosti so se tako zvrstili prvi trije igralci – Primož Bezjak, Katarina Stegnar in Branko Jordan iz kolektiva Beton Ltd. v odstopu. Prizori nasilja spolne in fizične sorte so prevzeli drugačno obliko, ko so se izvirni trojici na odru pridružili trije mlajši igralci: Maja Kunaver, Peter Podgoršek in Čarna Lampret, ki so vpričo razgaljenih starejših kolegov na oder plaho nalagali kovinske drogove in žaromete, medtem ko je prva trojica šepetala občinstvu neslišne napotke. Vemo le, da so slednji mlajše igralce paralizirali in v njihovih očeh sprožali grozo.

Ko občinstvo proti koncu za te napotke dobi »podnapise«, se kot gledalci lahko počutimo nekako zavedeni, saj so navodila sama po sebi precej nedolžna. »Ali se lahko samo usedeš«, »samo z roko mi pojdi skozi lase« samo po sebi ne sporoča nič spornega, pa vendar zaznamo neenakovredno razmerje moči, ki spomni na stvarne iniciacijske obrede v zaprto skupino. Odprta okna, pregleden oder in samozavestna drža golih starešin kandidatom sporočajo, da je to, kar vidijo, normalno, in da se nimajo ničesar sramovati, četudi gre za uriniranje in pljuvanje po svojih kolegih ali simulirano posilstvo nepremične žrtve. 

Foto: Nada Žgank

Tako starejšo kot mlajšo trojico zaznamuje nabor značilnosti, ki so vezane na položaj v hierarhiji in ne na spol. Tudi igralka Stegnar ima od samega začetka pri sebi falus in enako aktivno sodeluje pri nasilnih dejanjih. Kljub temu pa je odločitev, da med mlajšimi igralci penasti falus vihti samo edini moški igralec Podgoršek, malenkost presenetljiva, saj mu na videz daje neko prednost pri opravljanju obreda iniciacije. Navidezno zanemarjanje kategorije spola v prizorih kolektiva Beton Ltd. riše vzporednice z girlboss pristopom v feminizmu, ki poudarja, da je uspešna ženska v vsem, tudi v svoji morebitni krutosti, enaka moškemu. Dejstvo, da nobena od mlajših kolegic nima falusa in da je prav Kunaver tista, ki mlademu igralcu nalepi plavalni pripomoček, pa priča o tem, da je vstop dekletom vseeno otežen.

Ob predstavi, ki tako neposredno uprizarja mehanizme spolnega nasilja, je težko odmisliti situacijo v stvarnem svetu, ko se lahko ljudje na vodilnih položajih za zabavo izživljajo nad komerkoli, tudi vsem na očeh, in za to nikoli ne utrpijo posledic. Iniciacija v elitno srenjo je prav tako lahko pospremljena s ponižujočimi preizkusi novih članov. Predstava uprizarja občutek bivanjskega nelagodja, ki ga najbrž vsak občuti, ko se vsakodnevno seznanja z zaskrbljujočim dogajanjem po svetu, ki pri marsikomu povzroča dolgotrajno eksistenčno preganjavico.

Predstava Fenomenalna realnost: prvi del je predaja štafete etabliranega kolektiva novi generaciji igralcev, pa vendar se vstop v novo poglavje ustvarjanja za mlade igralce zdi kvečjemu kot obsodba. V nadaljevanju naj bi ritem predstave narekovala mlajša generacija, to pa bo verjetno osmislilo in zaokrožilo dogajanje, ki se je ob ogledani predstavi prej kot zaključeno zdelo prekinjeno, saj so v krzno odeti predstavniki Betona še ob priklonu navidezno igrali svoje vloge.

Lektorica: Tina Geč

***

Zapis je nastal v okviru modula Skok v ulično kritiko, dela celoletnega programa Ulična kritika. Program poteka pod okriljem Družine umetnosti Narobov in v partnerstvu z Radiem Študent ter je sofinanciran s strani Mestne občine Ljubljana. Modul Skok v ulično kritiko nastaja v sodelovanju s festivalom Mladi levi in zavodom Bunker.