ZLATE STRELE V SEZONI 2025/2026

V soboto, 29. avgusta 2026, smo v Stari mestni elektrarni tretjič podelile zlate strele – nagrade za presežne stvaritve v prostoru Stare mestne elektrarne v sezoni 2025/2026. Ob mimozah, prigrizkih, ambientalni glasbi, čestitkah in orakeljskem pogledu v prihodnost se je na podelitvi znova zbrala scena, da bi proslavila ustvarjalke_ce in dogodke, ki so zaznamovali minulo sezono.

Letošnjo podelitev sta vodila člana žirije Nataša Živković in Blaž Šef, letošnjo komisijo pa so poleg njiju sestavljale še Zala Dobovšek, Špela Kopitar in Maja Vižin.

Nataša Živković in Blaž Šef v naletu sreče za nagrajenke_ce. / Foto: Nada Žgank

Zlate strele so predvsem nagrade, ki jih scena podeljuje sceni – svojim kolegicam_em, sodelavkam_cem, sodobnicam_kom. Komisija je v sezoni 2025/2026 pregledala kar 177 dogodkov, od tega 82 različnih naslovov oziroma dogodkov. Med njimi je bilo 8 festivalov, 13 premier, 9 debat, 5 delavnic, 1 filmska predstavitev, 2 instalaciji, 9 koncertov, 1 predavanje performans, 1 okrogla miza, 1 opera, 19 plesnih predstav, 2 podelitvi nagrad, 4 predavanja, 6 predstav, 6 predstavitev del v nastajanju, 1 zvočna instalacija in 1 zabava.

Žirija je obravnavala celotno električno sezono in ugotovila, da je časovnost pomemben vidik življenja predstav. Nekatere naseljujejo prostor Stare mestne elektrarne več kot deset let, druge šele – oziroma že – obetajo. Zato je komisija letos podelila šest zlatih strel: dve za potencial, dve za dolgoživost in dve za predstavi, ki sta preprosto ... presežni!

Nagrada ZLATA STRELA za potencial

LEON MARIČ za predstavitev predstave/dela v nastajanju KVIR KOT VSI DRUGI

Leon Marič v svojem koreo-procesu Kvir kot vsi drugi nadaljuje s premiso iz svojega solo prvenca Küšni me: kvir telo in vsa njegova zgodovina se performativno uteleša na odru in zavzema javni fizično-diskurzivni prostor. Tokrat se Marič podaja v sodelovanje z odličnima Davidejem Lafabianom in Filipom Štepcem, ki v zgolj parih dneh procesa ustvarijo hkrati močen in ranljiv trio. Skupaj z dramaturgom Nikom Žnidaršičem trojica raziskuje teritorije kvirovskih subkultur in gejevskega križarjenja skozi različne performativne in fizične geste. Telesa treh moških letijo po prostoru in se skozi lahkotno, malodane otroško igrivo fizičnost srečujejo v bežnih odbliskih. Nato neposredna bližina, soočenje, švic, sram, pogled, dotik in užitek – Marič se igra in nas zapeljuje v igro telesnosti in ljubezni. Kvir kot vsi drugi z mavrično pahljačo razpira in afirmira svet kvira ter nas v svojem potencialnem obetu vabi v naslednje poglavje.

Leon Marič, Filip Štepec in Davide Lafabiana - se jih veselimo v končani predstavi! / Foto: Nada Žgank

Nagrada ZLATA STRELA za potencial

PIA MAČEROL za predstavitev predstave/dela v nastajanju IZBRANO TELO 2

Pia Mačerol z vztrajnim abstrahiranjem neosebnih hišnih služabnikov raziskuje mnogo več kot le kritiko gospodinjstva. Prostor raziskave na sredini odra opredeljuje novičniško zabavna in prodajna tele-vizija sveta, moškega ali drugega, v čemer je naenkrat njen antagonist in graditelj nanašalnega območja Bor Ravbar. V tem okolju je nosilka dejanja z igrivim pogledom, ki ne pozna sodbe, v telesu stalno na delu in - nalašč nestorilnostna. Medtem ko gledamo (ne)obvladljivost pravil pospravljenosti, performerka zatika poti naših navajenosti. Vedno se zaveda svoje gledanosti v zapovedanem hišnem redu, v navadno nepomembnih in zato skritih odnosih do pripomočkov. Demontira orodja, ki istočasno spominjajo na smeti, a z njimi friziramo ter higieniziramo naš "doma".

Njena pojava noče ostati izolirana. S svojo prisotnostjo v prostoru venomer na novo razporeja intuitivne pomembnosti predmetov, brez katerih naj ne bi mogli živeti. V razmerju do figure performerja, ki nam zatrpava možgane s politiko sveta ali vizualnim kičem, zahteva nenehno redefinicijo osebnega in domačega prostora.

Bor Ravbar in Pia Mačerol - Izbrano telo 2 bo v končani formi na ogled prihodnje leto. / Foto: Nada Žgank

Nagrada ZLATA STRELA za dolgoživost

NATAŠA ŽIVKOVIĆ za predstavo SINE

Ko je leta 2018 na festivalu Mesto žensk Nataša Živković premierno uprizorila svoj avtorski performans Sine, je ta v domači produkciji predstavljal svojevrsten prelom in fenomen, saj je dogodek izstopal v komponentah, ki takrat za naš prostor še zdaleč niso bilo samoumevne: ni šlo le za uprizarjanje kvirovske tematike kot take, temveč za izjemen raziskovalni angažma, ki ga avtorica in izvajalka performansa ni vključila le v refleksijo dokumentarnega materiala o virdžinah, ampak je kvirovsko samosvojost in neujemljivost naselila tudi v svojo lastno odrsko pojavo. Performans je premišljeno, a obenem senzibilno razpiral prevetrene poglede na sodobne družbene in antropološke paradokse, zato lahko povsem brez zadržkov rečemo, da je bil »pred časom«. V Sinetu je Živković z izjemno odgovornostjo razprla uvide v kompleksne fluidnosti kulturnih in spolnih identitet, ujetih v normative družbe in prepogosto tudi lastnih predsodkov. Toliko kot nas je Sine pretresel, nas je hkrati tudi pomiril. Še danes prepričljivo emancipira kvirovstvo v javnem prostoru in nedvomno najpomembnejše: marsikomu v žile požene pogum za raziskavo in izražanje lastnih nenormativnih potencialov.

Članica žirije Nataša Živković se je iz debate in podelitve te nagrade izvzela.

Nataša Živković v vlogi prejemnice nagrade in ne kot voditeljica ali žirantka. / Foto: Nada Žgank

Nagrada ZLATA STRELA za dolgoživost

KOLEKTIV BETON LTD. za predstavo VSE, KAR SMO IZGUBILI, MEDTEM KO SMO ŽIVELI

Ne samo vsebinska privlačnost, brez dvoma je ključni razlog za že trinajstletni obstoj predstave Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli predvsem strast v uprizarjanju in skupnostna pripadnost kolektiva Beton Ltd. Občinstvo se vsa ta leta scela prepusti temu odrskemu dogajanju, ker se njemu na prvem mestu prepustijo tudi Katarina Stegnar, Branko Jordan in Primož Bezjak. To je predstava, ki je na eni strani čista manifestacija kiča, ikonografske parodije in entertainmenta, na drugi pa zgodba o utopični prihodnosti, padlih sanjah in pronicljivi kritiki jugonostalgije. Z njo potujemo skozi padajočo krivuljo, ki pelje iz paradiža v katastrofo, ki nas prek optimističnih šlagerjev postopoma zapelje v popolno eksistencialno nestabilnost. Predstava je bila v začetku med drugim tudi ena redkih, ki je konceptualno preigravala relacije med dokumentarnim in izmišljenim, zato je kot takšna na naši sceni vsekakor orala ledino v polju raziskovanja relacij med fikcijo in faktičnostjo. Trdoživost predstave Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli je bržkone v njeni prefinjeni strukturi in izvajalskem erosu pa navsezadnje v gesti preobrata, ko optimistično prideš na dober žur in odideš z njega z ontološko rano.

Članici žirije Maja Vižin in Špela Kopitar sta se je iz debate in podelitve te nagrade izvzeli.

Katarina Stegnar in Jure Vlahovič prevzemata zlato strelo, podeljuje Zala Dobovšek, članica žirije. / Foto: Nada Žgank

Nagrada ZLATA STRELA za sezono 2025/2026

ROK KRAVANJA za predstavo SLOVENSKA TRANSVERZALA

Rok Kravanja nas v Slovenski transverzali popelje na pravcato ekspedicijo, ki se iz začetnega lahkotnega paberkovanja o užitkih planinarjenja razplasti v kompleksnejše strukture okamenelih simbolov slovenskega ponosa. S hudomušno ironijo te simbole parodira skozi avtofiktivno pripoved in pred nami se izrisuje metaforika slovenske planinske poti, ki preči celotno Slovenijo, kot neke življenjske transverzale, ki jo Kravanja prehodi s svojim (fiktivnim) očetom. Skupaj z njim pa mu pomagamo in pot prehodimo v domišljiji tudi gledalci – Rokova odprta prezenca in neprisiljena komunikacija nas popolnoma razoroži. Tako je izvedbena dramaturgija v sodelovanju s Katarino Stegnar in Gregorjem Zorcem smiselno zaokrožena in učinkovita; Kravanja v Stari mestni elektrarni skozi sproščeno, a dosledno in neumorno naracijo fizično brezkompromisno zarisuje linije vztrajnosti, discipline, nasilja in odpora. Prav posebna omemba gre domiselni in originalni uporabi prostora – oder Elektrarne zaživi v fiktivnih, a hkrati jasno fizičnih linijah, vzponih, padcih, v neumornem premagovanju gravitacije. Planinske markacije postanejo znaki nestrpnosti, mizoginije, šovinizma in zamolčanih travm. Patriarhalni stebri družbe so polena pod nogami, na katerih Kravanja lovi ravnotežje in se z rdečim parazolom nad seboj sprašuje o konceptu slovenstva.

Rok Kravanja na blagi vzpetini začasnega odra. / Foto: Nada Žgank

Nagrada ZLATA STRELA za sezono 2025/2026

BARBARA KUKOVEC, KATARINA STEGNAR, URŠKA BRODAR za predstavo UMETNOST ŽIVLJENJA: UMOR NA PODEŽELJU

Predstava Umetnost življenja: Umor na podeželju daje prostoru Stare elektrarne istočasno razsežnost dokumentarnega filma, punk prizorov, metagledališča songov, macabre instalacijskega stroja ter izogibanja vljudnim rešitvam. Je drzen, kaotičen in obenem nežen poseg v samodejnost poldružinskih skupnosti. Igralka v dokumentiranem performansu in igralka kot konstrukt, v množini in ednini, igralke kot premik v našo fino blažečo ironičnost, ko na pametni urbani tribuni čakamo na navodila za opredelitev nasilja.

S svojimi zabrisanimi mejami med javnim in zasebnim je tu definiran ne le slovenski "maloruralni" prostor, marveč obenem prostor, v katerem se dogaja natančna, spregledana brutalnost. T.i. varuhinje ognjišč in t.i. sodobne ženske iz realnega videa v teku predstave postanejo tiste zatirane, ki razumejo več plasti tveganja. Umor na podeželju odpira vprašanja o jezi, o otročjem, otroškem in adolescentskem, o tišini, maščevanju ter o zapravljenem času, ko ženska izginja v serijah malih intimnih ponižanj. V občinstvu gledamo zločine iz preračunljivosti, maskirane v vsebinski konflikt ali lepo strast, medtem ko nas nagovarja odrska pojava treh sester, oboroženih in brez zadrg. Nežno nas upojejo in odpojejo v to, kar moramo odslej uresničiti mi, ki gledamo.

Del ekipe Umetnosti življenja - Urška Brodar je na delu v tujini. / Foto: Nada Žgank

Letošnja podelitev se je končala v znamenju fotografiranja zmagovalnih outfitov, zlatih strel, objemov, čestitk in pogleda naprej. Komisija za prihodnjo sezono pa bo v sestavi Špela Kopitar, Tamara Bračič Vidmar, Darja Marinšek, Teja Reba in Matej Stupica ponovno spremljala vse, kar se bo dogajalo v Stari mestni elektrarni. Zlate strele naslednjič podeljujemo ob koncu sezone 2026/2027.