Zlate strele 2025/2026: orakelj je spregovoril, pot v prihodnost tlakovana z zlatom

V soboto, 29. avgusta 2026, smo v Stari mestni elektrarni gostili tretjo podelitev nagrad zlata strela za presežne stvaritve minule sezone. Tradicionalnost dogodka je bila letos že dovolj utrjena, da se ni bilo več mogoče pretvarjati, da gre zgolj za enkraten eksperiment, zato je bilo treba stvari vzeti resno, kolikor je pač mogoče ob mimozah in še počitniškem, a hkrati festivalskem terminu.

Letošnjo podelitev sta vodila člana žirije Nataša Živković in Blaž Šef, skupaj z Zalo Dobovšek, Špelo Kopitar in Majo Vižin so pregledala 177 dogodkov v sezoni 2025/2026. 82 različnih naslovov oziroma dogodkov, osem festivalov, trinajst premier, devet debat, pet delavnic, eno filmsko predstavitev, dve instalaciji, devet koncertov, eno predavanje performans, eno okroglo mizo, eno opero, devetnajst plesnih predstav, dve podelitvi nagrad, štiri predavanja, šest predstav, šest predstavitev del v nastajanju, eno zvočno instalacijo in eno zabavo. Po tem izjemnem statističnem podvigu je žirija prišla do pomembnega spoznanja: čas je bistvenega pomena. Nekatere predstave so stare komaj nekaj dni, šele brstijo in obetajo, druge se Stare elektrarne držijo že več kot desetletje in očitno nimajo namena oditi. Zato je komisija podelila šest zlatih strel – dve za potencial, dve za dolgoživost in dve za presežek sezone.

Zlate strele so sicer kar dobre napovedovalke prihodnosti - že sama nagrada prinaša blagostanje blagoslovljeno z zlatom, a za še bolj podroben pogled v prihodnosti je bil vpoklican tudi ta-ta-ra ... orakelj!!!

Prva zlata strela za potencial je zadela Leona Mariča za Kvir kot vsi drugi. Predstava, ki se z mavrično pahljačo odpira proti naslednjemu poglavju, je očitno odprla tudi povsem novo športno kariero svojega avtorja (slutimo, da je orakelj nogomet začutil na podlagi res lepih nog). Orakelj namreč napoveduje, da Leon zaradi težav s financiranjem projekta (gre za ambiciozen podvig) za dve leti prekine ustvarjanje predstave, naredi mednarodno nogometno kariero in z zasluženim denarjem – ter krasnimi hlačkami in nogavicami – samofinancira Kvir kot vsi drugi. Predstava nato postane antološka kvir sodobnoplesna predstava. Vsakdo, ki si želi prostor na velikih tovornjakih Berlinske parade ponosa, se bo moral prej udeležiti Leonove delavnice pahljanja.

Druga zlata strela za potencial je pripadla Pii Mačerol za Izbrano telo 2. Orakelj je ob tem zaznal predvsem izjemen potencial za širitev njenega umetniškega polja na področje gospodinjstva. Pia po prejemu nagrade postane ljubljenka slovenskega kulturnega establišmenta, saj ustvarja ... s krpo in sesalcem!!! Njen sponzor postane Bauhaus. Vse pajčevine in temne lise kulture zglanca, da podoba slovenske umetnosti zasije v polnem lesku.

Zlata strela za dolgoživost je nato zadela Natašo Živković in njen Sine. Predstava, ki že od leta 2018 prepričljivo emancipira kvirovstvo v javnem prostoru in še vedno poganja pogum v žile, bo po orakeljskih podatkih doživela še veliko širšo javno rabo. Ministrstvo za šolstvo bo Sine izbralo za izobraževalno predstavo leta, posledično pa naj bi bila gostovanja predstave v kulturnih domovih razprodana vse do leta 2034. Ker jo bodo videli pravi ljudje, bo nastala tudi korejska verzija, Netflix pa že pripravlja serijo. Nataša se medtem prekvalificira v modno gurujko moških oblačil za ženske.

Naslednja nagrada za dolgoživost je pripadla kolektivu Beton Ltd. za predstavo Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli. Po trinajstih letih življenja, padanja, žuranja in odhajanja z ontološko rano je prihodnost predstave videti presenetljivo nepremičninska. Orakeljska napoved pravi, da Beton in Bunker s prejetim zlatom kupita propadajoč kompleks Haludovo. Anton Podbevšek Teater ga prenovi in vsak četrtek, petek in soboto je na sporedu Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli. Bunker in APT od prihodkov hotelskega kompleksa obogatita. Po še trinajstih letih se predstava vpiše v register snovne in nesnovne dediščine Republike Slovenije. Skrb za ohranjanje pa pripade Muzeju slovenske osamosvojitve, saj predstava tematizira tranzicijo.

Zlato strelo za sezono 2025/2026 je prejel Rok Kravanja za Slovensko transverzalo. Pot, ki v predstavi preči Slovenijo in se med vzponi, padci, markacijami, parazolom in patriarhalnimi poleni spreminja v kompleksno življenjsko transverzalo, se bo po napovedi oraklja nadaljevala neposredno na slovenskih vršacih. Rok naredi nadaljevanje predstave, ki ga izvaja kar na slovenskih vrhovih. Postane rezidenčni umetnik v Aljaževem stolpu, enkrat na leto pa ga blagohotno pusti razstreliti znanemu kolektivu razstreljevalk faličnih objektov. Aljažev stolp se nato preimenuje v Kravanjev stolp. Triinosemdeset Slovencev posledično gladovno stavka. Stavka je prekinjena, ko pride sto slovenskih žena na Triglav in tam soglasno ustanovijo palestinsko veleposlaništvo.

Zadnja zlata strela sezone je pripadla Barbari Kukovec, Katarini Stegnar in Urški Brodar za Umetnost življenja: Umor na podeželju. Predstava, v kateri se srečujejo dokumentarni film, punk, metagledališče, songi, macabre instalacijski stroj in nevljudne rešitve, ima po napovedi oraklja pred seboj tudi izrazito glasbeno prihodnost. Ena od sester Bukovec postane gastarbeiterka, preostali dve pa se preimenujeta v duo Smrekarci in osvojita Evrovizijo. Naslednje tekmovanje za pesem Evrovizije poteka v intimnem vzdušju Stare elektrarne. Kot častni gostji sta Smrekarci povabljeni še v San Remo, vendar zaradi kreativnih lesenih nesoglasij glede tam nastopi samo še Barbara Hrast.

Ob koncu podelitve se je orakelj zazrl še nekoliko dlje. Prihodnost Stare elektrarne je sicer negotova, a rešitev je po njegovih besedah jasna: vsi imetniki zlatih strel in zlata stopijo skupaj, prodajo vsak svoj gram ter od Elektra Ljubljana odkupijo elektrarno. Zlate strele prosperirajo večno.

Podeljevalca, žiranta in zmagovalka; strela in grom, najbolj kul zlati reklc in nenadkriljiva Sine; Blaž Šef in Nataša Živković / Foto: Nada Žgank

Zlata strela Pia Mačerol - teren za potencialnost je omogočil Emanat, s podporo katerega Mačerol razvija novo predstavo. Zlato strelo objema Maja Delak, direktorica in ustanoviteljica Emanata. / Foto: Nada Žgank

Prejemnica več zlatih strel v magenti. / Foto: Nada Žgank

Rok Kravanja alias lastnik Kravanjevega stolpa na Triglavu na poti po svoje zlato. / Foto: Nada Žgank

Kolekcija, ekipa, Mesto žensk: SINE / Foto: Nada Žgank

Zlata strela v objemu Teje Reba - ko je nastal Sine, je bila umetniška vodja Mesta žensk in je tako čisto malo tudi Sinetova mama. / Foto: Nada Žgank

Občestvo - v čakanju na mimoze. / Foto: Nada Žgank

Zlate strele 2025/2026; zlato je v modrih kuvertah, najvrednejši del nagrade pa so obrazložitve komisije. / Foto: Nada Žgank

Pušlc: Inga Remeta, Maja Vižin in Mojca Jug ob mimozah načrtujejo vlaganja v kulturno infrastrukturo po dvigu cen zlata. / Foto: Nada Žgank

Nagrada za dolgoživost za Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli - Jure Vlahovič in Katarina Stegnar se veselita selitve na Haludovo skupaj z ekipo / Foto: Nada Žgank

Umetnost življenja: Umor na podeželju - nepopolna ekipa, a nagrada bo pravično razdeljena / Foto: Nada Žgank

Zlate strele usekavajo ob zvočni podlagi DJ Lili Put Put / Foto: Nada Žgank

Walk of fame - slaaaay! Leon Marič, Filip Štepec in Davide Lafabiana na sprehodu potencialnosti / Foto: Nada Žgank