Konec septembra sta Motovila (ena najpomembnejših organizacij pri nas, ki informira ter usmerja pri iskanju možnosti financiranja mednarodnih sodelovanj in mobilnosti) in On the Move (mednarodna mreža, ki skrbi za nabor in pretok informacij o možnostih financiranja mednarodne mobilnosti in sodelovanj umetnic, umetnikov, organizacij) organizirali delavnico za razvijalce kulturne mobilnosti v regiji. Na delavnici je bilo petnajst sila zanimivih ljudi – aktivnih kulturnih delavk in delavcev, umetnic in umetnikov ter moderatork iz devetih različnih, večinoma balkanskih držav. Pogovor med nami je pričal o izjemno različnih realnostih, iz katerih izhajamo – o različnih kulturnih, političnih, socialnih in ekonomskih kontekstih, pa tudi različnih načinih kulturne in umetniške produkcije, sistemih financiranja in – možnostih mobilnosti. Mobilnost je za umetnice in umetnike ter kulturne organizacije izjemno pomembna, neobhodna, smo se takoj strinjali vsi, ki smo sedeli na delavnici. Bunker že 25 let organizira mednarodni festival Mladi levi, ki vsako leto v Ljubljano z vseh koncev sveta povabi zanimive tuje umetnice in umetnike s svežimi idejami in pogledi na svet. Tudi naš festival Drugajanje, ki je namenjen predvsem mlademu občinstvu, je postal mednaroden, saj se nam zdita pomembna razpiranje obzorij in možnost stika z različnimi estetikami. V Bunkerju smo mnogo let vodili mednarodno mrežo Balkan Express, ki se je ukvarjala predvsem s povezovanjem in sodelovanjem kulturnic in kulturnikov na Balkanu in z Balkanom, povezani pa smo tudi v številne mednarodne mreže in projekte sodelovanj, med njimi Create to Connect -> Create to Impact in ACT – Art, Climate, Transition ter Stronger Peripheries: A Southern Coalition, brez katerih si težko predstavljamo Bunkerjev program in produkcijo. Tema delavnice – mobilnost – se zato sliši očitna in preprosta, a se premislek o kulturni mobilnosti zaplete, ko ga križamo s premisleki o dejanskih možnostih mobilnosti na različnih koncih naše regije, Evrope, sveta, pa o ekonomski in energetski krizi in seveda o trajnosti in ekologiji. Prvi pogovori o različnih realnostih in možnostih mobilnosti so takoj razčarali občutek evropske solidarnosti. Še vedno je tudi na Balkanu nekaj držav, katerih državljani za prehajanje meja potrebujejo vizume. Prošnje niso vedno odobrene, mobilnost je včasih, kljub uradnemu vabilu in morda celo zagotovljenim finančnim sredstvom, enostavno nemogoča. Pogosto, oziroma, pogosteje pa je vzrok za nemobilnost pomanjkanje finančnih sredstev oziroma dostopa do sredstev. On the Move je v sodelovanju z Motovilo in še nekaterimi drugimi organizacijami pripravil raziskavo in nato oktobra izdal svež priročnik o možnosti financiranja mobilnosti v polju kulture na Balkanu. V njem so povezave na vse redne razpise, ki financirajo (tudi) mobilnost in mednarodno sodelovanje v desetih balkanskih državah – Albaniji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Hrvaški, Kosovu, Črni Gori, Severni Makedoniji, Romuniji, Srbiji in Sloveniji. Povezave so neposredne, da se ne izgubljamo po vseh mogočih spletnih straneh in za vse, ki se pripravljajo na mednarodna sodelovanja, zelo priročne. Tole je povezava na vodič Cultural Mobility Funding Guide 2022.
Fotografija: Fleur Elise Noble: RUMOŽ, Mladi levi 2018, foto: Nada Žgank
Druga pomembna tema, ki se ji v debati o mobilnosti nismo mogli izogniti, pa se dotika nečesa večjega in bolj vseobsegajočega – okoljske krize, h kateri seveda pripomoremo tudi z mobilnostjo. Kaj je tu naša vloga in kaj lahko kot kulturne organizacije ali posameznice, posamezniki storimo? Odrekanje mobilnosti lahko pomeni zapiranje v svoje ulične, vaške, mestne, občinske, lokalne, nacionalne mehurčke. To smo nedavno izkusili med korono in marsikomu ni dobro delo. Umetniška sfera pregovorno ustvarja okolje odprtih oken in obzorij, do katerih prihaja skozi izmenjavo mnenj, izkušenj, skozi prepišnosti idej, zamisli. Za nekaj takega morajo biti ljudje v stiku, spoznavati novo. Ustvarjanje v mehurčku lahko hitro doseže svoj plafon, če se ob kakšne druge negativne stranske učinke niti ne obregnemo. Torej – odrekanje mobilnosti za umetnost in kulturo ni dobra strategija. Morda pa v načine mobilnosti vseeno lahko vložimo več premisleka. Ob tem pogovoru so se na mizi kot najbolj zelena prevozna sredstva znašli vlaki, ki med velikimi mesti v Evropi dovolj hitro in učinkovito prevažajo potnike, tudi na dolge razdalje. Malo drugače pa je na periferiji, kamor, se nam je močno zazdelo, zagotovo spada tudi Balkan. V regiji je malo učinkovitih železniških povezav, celo povezava med Zagrebom in Beogradom je ukinjena. Rešitve niso enostavne, a smo nekaj idej vseeno razdrli na konferenci Mobilnost za ustvarjalnost, ki jo je dan po delavnici organizirala Motovila. Zdi se prav, da se v polju kulture – prav zaradi odprtih oken in prepiha idej – premislekov in akcij tudi lotimo. A premiki na področju mobilnosti zahtevajo vso družbo - skupne premisleke in napore vseh sektorjev, gradnjo infrastrukture, izboljševanje uporabniške izkušnje obstoječe javne infrastrukture. In nič ne bo enostavno. In nič ne bo hitro.
A nam se je zazdelo, da tudi vsaka mala stvar pomaga. Ker iz Ljubljane do Zagreba pa vozi vlak. In tako gremo na konferenco mreže Kooperativa v Zagreb - z vlakom.
Zanimive povezave:
Konferenca Mobilnost za ustvarjalnost
