Bunker v projektu kulturno-umetnostne vzgoje Igrišče za gledališče 2.0 za učence zadnje triade OŠ, pedagoške delavce in umetnike preizkuša pilotne modele sodelovanja, izobraževanja in sodobne uprizoritvene umetnosti. Kulturno-umetnostna vzgoja na področju gledališča je preplet izobraževalnih vsebin in umetnosti, ki vstopajo na teren formalnega izobraževanja, v šole, ter se prilagajajo posameznikovim potrebam.
Eden izmed pilotnih modelov sodelovanja je bila daljša rezidenca umetnice na šoli.
Režiserka in dramaturginja Lea Kukovičič na OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani 2 leti preživljala dva do tri dni na teden na šoli in poskušala skupaj z vsemi na šoli vzpostaviti sodelovanja ter predvsem identificirati možna polja skupnega dela, potreb, motivacij, interesov … Na šoli je recimo vzpostavila gledališki studio, z učenci 9. razreda in gostujočimi umetniki soustvarila umetniško razstavo v kleti šole, sodelovala je pri rednih urah pouka, se vključevala v delo prvega razreda, poskušala med korona zaprtji vzpostavljati modele skupnega gledanja umetniosti na daljavo … skupaj z Niko Arhar in Zalo Dobovšek pa je ustvarila tudi karte BREZ DRAME!
Karte, skupaj s priročnikom, so didaktični pripomoček za ustvarjanje in preizkušanje snovalnega gledališča in spoznavanja njegovih osnovnih principov in praks. Karte otroke ali odrasle (ja, tudi odrasle) izzovejo, da začnejo gledališče ustvarjati tukaj in zdaj, s sredstvi, ki jih imajo na voljo v svoji neposredni okolici. Nenehno nam vzbujajo vprašanje, kaj sploh je gledališče, kako ga ustvariti in tudi kakšni so postopki ustvarjanja.
Namen kart, ki ga poudarjajo avtorice, je, da udeleženci začnejo razmišljati o vsakdanjih stvareh na drugačen način – da začnejo analizirati stvarnost, ki jih obdaja, stvari, katerim drugače ne bi posvečali velike pozornosti; hkrati pa je to izhodišče in metoda snovalnega gledališča.
Karte BREZ DRAME! so zasnovane tako, da za optimalno izvedbo oziroma – da jih vse preigramo - potrebujemo 35 šolskih ur, toliko kot jih je v šolskem kurikulumu določeno za gledališki klub (obvezni izbirni predmet) na šolsko leto. Paket vsebuje 42 kart, na vsaki karti je po ena naloga ter priročnik. Naloge so razdeljene v 8 sklopov, vsak sklop pa predvideva različno število šolskih ur za obravnavo. Sklopi po vrsti so: Srečanje, Predmeti, Prostor in scenografija, Oblačilo in kostumografija, Besede in pomeni, Dramaturgija, Dogodek ter Predstava.
Pri sklopu Predmeti, za katerega so predvidene 2 do 4 šolske ure, udeleženci obravnavajo, kako lahko najrazličnejše in tudi vsakdanje predmete uporabimo v gledališču. Sklop sugerira, da nas predmeti vedno spremljajo ter da so naši prijatelji. Skozi različne naloge, kot naprimer »Tvoj predmet je moj predmet«, kjer vsi udeleženci predmete, ki so jih prinesli s sabo, postavijo na mizo, vsak pa si izbere predmet, ki ni njegov, ter ga predstavi, kot da bi bil njegov. Pri tem se udeležence spodbuja, da uporabijo čim več domišlije, da čim bolj podrobno in slikovito opišejo predmet ter da predstavijo tudi osebno, družinsko, družbeno ali gospodarsko vrednost izbranega predmeta.
Mentor dokumentira celoten proces, pri predzadnjem sklopu Dramaturgiji pa pripravi neke vrste vodeno spominsko vajo, kjer se udeleženci spominjajo, kaj vse so že naredili in česa so se že naučili. Skozi sklope so udeleženci denimo raziskovali in preizkušali svoje ideje in spoznavali različne elemente in postopke procesov gledališkega ustvarjanja. Skozi obnovo in pregled že narejenega pri sklopu Dramaturgija udeleženci izluščijo najpomembnejše in vidnejše vsebine, ki bodo delovale kot izhodišče za ustvarjanje gledaliških dogodkov. V sklopu Dogodek udeleženci spoznajo štiri posebne oblike uprizoritvenih dogodkov. Te oblike udeležencem pokažejo drugačne načine mišljenja, kot je dramsko gledalaišče, a še vedno vsebujejo vse ključne elemente gledališke umetnosti.
Namen kart, ki ga poudarjajo avtorice, je, da udeleženci začnejo razmišljati o vsakdanjih stvareh na drugačen način – da začnejo analizirati stvarnost, ki jih obdaja, stvari, katerim drugače ne bi posvečali velike pozornosti; hkrati pa je to izhodišče in metoda snovalnega gledališča.
Karte so preizkusili tudi učenci OŠ Videm pri Ptuju, ko so se udeležili Šole v kulturi v Stari mestni elektrarni. Najdete pa jih lahko v izbranih šolah, Narodni in univerzitetni knjižnjici v Ljubljani ter v Univerzitetni knjižnjici v Mariboru.
Karte pa si lahko ogledate tudi v čitalnici NUKa: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/91571203
Comentarios