Kričeča brezbesednost: Nadzor je (že) tukaj

Zapis o predstavi Beton Ltd. v odstopu: Fenomenalna realnost: Prvi del

Nova predstava kolektiva Beton Ltd. v odstopu izhaja iz filozofskega koncepta fenomenalne realnosti – sveta, kot ga neposredno zaznavamo in izkušamo na njegovi površini. Kljub temu da uprizoritev v celoti poteka brez govorjene besede, s telesno ekspresijo in premišljeno scenografijo izreka osupljivo veliko. Je surov, a hkrati subtilen prikaz čustvene in družbene krajine, v kateri živimo.

Na odru se uvodoma predstavijo osrednji trije subjekti – (še) aktivno jedro kolektiva: Katarina Stegnar, Primož Bezjak in Branko Jordan. Takoj vzpostavijo napetost med dvema na videz nasprotujočima si poloma, ki opredeljujeta sodobnega posameznika_: nasilje in ranljivost. Ta dihotomija ni le abstrakten pojem, temveč se pred gledalcem_ fizično materializira. Ustvarjalci_ za penetracijo v prostor in medsebojne odnose uporabljajo na videz nezdružljive rekvizite. S popolnoma vsakdanjimi, skoraj banalnimi predmeti, kot je penasta plavalna cev, v kombinaciji s klasičnimi odrskimi rekviziti (človeku podobna lutka, kovinsko ogrodje za luči itd.) ustvarjajo specifično odrsko dinamiko. S temi rekviziti se stikajo s telesi soigralcev_ in penetrirajo v prostor; ponekod nasilno, ko rekvizit postane podaljšana roka agresije ali hladnega nadzora, ponekod humorno, kjer absurdnost situacije in banalnost predmetov sprožita grenak smeh, ponekod subtilno, ko dotik razkrije globoko človeško ranljivost in izpostavljenost. Kljub nenehnemu nihanju pa trije osrednji akterji_ ves čas ohranjajo in demonstrirajo moč. Ali se tako le zdi?

Moč in posedovanje moči sta osrednja rdeča nit uprizoritve. Vendar moč v predstavi ni le statično stanje, temveč dinamično sredstvo premikanja meja. V kasnejših delih predstave se ta mehanizem razkrije v vsej svoji slojevitosti, ko v prostor vstopijo trije mladi umetniki_; potencialni »novi« Beton Ltd.: Maja Kunaver, Čarna Lampret in Peter Podgoršek. Takrat predstava zastavi ključno vprašanje: Kaj se zgodi z močjo, ko se generacije zamenjajo? Ali gre za prenose znanja in avtonomije ali za reprodukcijo hierarhičnih razmerij?

Etablirana trojica nad prihajajočimi umetniki_ izvaja mehanizme nadzora in hierarhije. Moč postane orodje oblikovanja, podrejanja ter preizkušanja novih teles. Odnos do mladih akterjev_ sveti v luči institucionalne in generacijske prevlade, kjer se vzorci dominacije neprekinjeno prenašajo naprej. Odsotnost govorjenega teksta v predstavi ustvari prostor, v katerem govori vsaka fizična gesta, premik rekvizita in zvok. To ne-govorjenje je izjemno glasno. Predstava lucidno razkriva, da nadzor, posedovanje in neizbežna oblast niso neka oddaljena grožnja prihodnosti, temveč so že tukaj; med nami in nad nami.

Foto: Nada Žgank

Fenomenalna realnost: Prvi del ne ponuja lažnih tolažb ali moralističnih zaključkov. Namesto tega pred gledalca postavi ogledalo prisotnega stanja: svet, v katerem so strukture moči tako globoko ukoreninjene v naše vsakdanje rekvizite, odnose in telesa, da jih pogosto zaznamo šele takrat, ko nas fizično zabolijo ali nasmejijo v svoji absurdnosti. Beton Ltd. v odstopu s to predstavo dokazuje, da je tisto, kar je na površini, pogosto najbolj neizprosno in resnično.