Drugajanje petindvajsetič!
Festival, ki raste z mrežo mest, šol in prizorišč
Letošnje Drugajanje bo že petindvajseto. Kratki festival sodobne uprizoritvene umetnosti se je začel kot sodelovanje Bunkerja in II. gimnazije Maribor. Med 2. in 26. novembrom 2026 bo gostoval v šestih mestih: v Celju, na Ptuju, v Kranju, Ljubljani, Mariboru in Ljutomeru.
Drugajanje se je začelo leta 2002. Pobudo je dal Ivan Lorenčič, takratni ravnatelj II. gimnazije Maribor. Zamisel je bila preprosta: predstave, ki gostujejo po svetu, po Sloveniji pa le redko zapustijo prestolnico, naj pridejo tudi v Maribor in naj jih vidijo dijakinje in dijaki. Iz te pobude je zraslo dolgoletno sodelovanje med Bunkerjem in II. gimnazijo, ki traja še danes, kljub temu da ljudje, ki so festival zagnali, že davno niso več del festivalske ekipe; morda le zvesti obiskovalci, ki dvigajo zelo mlado povprečno starost.
Festival je od začetka zvest svojemu prepričanju: mladi ne potrebujejo nujno posebnih »mladinskih« predstav. Potrebujejo dobre predstave in pravi uvod vanje. Zato na Drugajanje vabimo kakovostne in komunikativne stvaritve sezone in jim dodajamo pogovore, delavnice in predavanja. Te predstavo umestijo v kontekst, ne da bi jo spremenile v šolsko lekcijo.
Od festivala za dijake do festivala za vse
V četrt stoletja je Drugajanje preraslo svoje prvotne okvire. Začelo se je kot festival za dijake, danes pa je festival za vse, ki jih zanima sodobna umetnost. Dijaško občinstvo ostaja v njegovem središču, s posebno ljubeznijo in pozornostjo. Matineje, šolske dvorane, pogovori in delavnice so še vedno namenjeni predvsem njej. Večerne predstave pa odpirajo vrata vsem drugim: staršem, učiteljem in vsem radovednim v mestih, kamor sodobna uprizoritvena umetnost sicer redko pride.
Od enega mesta do šestih
Po dvajsetih izvedbah se je festival iz Maribora odpravil po Sloveniji. Leta 2022 se je Mariboru pridružil Ptuj, festival je obiskal tudi Novo Gorico, leta 2023 še Celje in Ljutomer, nato sta se pridružila še Kranj in Ljubljana. Pri jubilejni izvedbi sodeluje pet partnerskih šol: II. gimnazija Maribor, Gimnazija Ptuj, Gimnazija Kranj, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer in ljubljanska SVŠGUGL. Pridružujejo se jim še SLG Celje, Prešernovo gledališče Kranj, Narodni dom Maribor in mariborsko društvo NAGIB.
Mreža ni le zemljevid prizorišč. Je odgovor na zelo konkretno oviro: večerna predstava v drugem mestu je za dijaka brez avta pogosto nedosegljiva, ker zadnji avtobus odpelje prezgodaj. Ko festival pride v domači kraj, včasih kar v šolsko dvorano, ta ovira izgine. Lokalne šole in organizacije so pri tem več kot gostiteljice. So soorganizatorke, sodelavke in glasnice festivala v svojem okolju.
»Umetnost ni le dekoracija«
Letošnji program spremlja misel Klare Drnovšek Solina, ki festival kurira in vodi skupaj z Ajdo Koloini. Ob podnebnih, političnih in družbenih krizah hitro pomislimo, da je umetnost razkošje za »boljše čase«. Klara temu nasprotuje: »Umetnost ni dekoracija in ni presežek, s katerim se ukvarjamo, ko nam zmanjka drugih žarišč. Potrebujemo jo vedno.« Potrebujemo jo zato, da lažje premislimo zapleteni svet, in zaradi čudenja, skupnosti, presenečenja, celo dolgčasa. Zato v programu ni predstav s poučnim sporočilom, čeprav ostajajo srednješolke in srednješolci glavno občinstvo festivala.
Program jubilejne izvedbe
Rdeča nit festivala je instalacija BFF: Srečni dnevi z U. I. umetnice Toni Soprano Meneglejte. Potuje skozi vsa mesta in obiskovalce povabi v srečanje z umetno inteligenco kot »najboljšo prijateljico«. Ob njej se zvrstijo:
– Celje, 2. 11., SLG Celje: Maja Delak: Izrekanja
– Ptuj, 3. 11., Stara steklarska: Olja Grubić: Nam v slast
– Kranj, 4. 11., Prešernovo gledališče Kranj: Olja Grubić: Nam v slast
– Ljubljana, 19. 11., Stara mestna elektrarna: Matija Ferlin: Sad sam PPP
– Maribor, 24. 11., Amfiteater II. gimnazije: Marija Ferlin: Sad sam PPP
– Maribor, 25. in 26. 11., Narodni dom: Katja Legin: Nič posebnega
– Ljutomer, 26. 11., Dom kulture ob 12.00: Jan Rozman: Mokra oprema
Festival se je začel že 18. oktobra s preddogodkom v ŠD Tabor v Ljubljani: performansom Vse, ker sem objel, preden je ušlo Lane Krmelj in Filipa Mramorja.
Rizom, ne festival na enem mestu
Drugajanje ni festival, ki bi gradil na zgoščenosti v enem času in prostoru. Bolj je podoben rizomu, koreninskemu prepletu, ki se razrašča v vse smeri, širše od slovenskega avtocestnega križa. Ali pa – če si lahko dovolimo kanček predfestivalske patetike – kot sicer rahlo oblačno nebo, kjer se naredijo trenutki jasnine in se na svodu zasveti zvezda, dve, tri ... Vsako novo mesto, šola in prizorišče je nov poganjek. Osredotoča se na mlado občinstvo, namenjen pa je vsem. Ob jubileju si zato ne želimo le praznovati. Želimo si, da bi mreženje preseglo en sam festival, festival pa sam sebe: da bi obiskal še več mest, dosegel še več dijakov in sklenil še več prijateljstev z lokalnimi organizacijami. Ampak odrastniško – ne nujno vedno več, le bolj poglobljeno, za več ljudi, več ponovitev že obstoječega, več sodelovanja ...
Fun facts ali zgodovinski cukrčki
Prvo Drugajanje, 27.–29. novembra 2002. Program so sestavljali Fičo balet s predstavo 1:0, Betontanc s Polnočnim rabljevim letom, predstava Vrt prekrižanih usod dijakov ter delavnici sodobnega plesa z Goranom Bogdanovskim in Brankom Potočanom. Delavnici smo organizirali v sodelovanju s Plesno izbo. Vsa leta smo sodelovali z mariborsko sodobnoplesno sceno – zadnja leta najbolj tesno z Nagibom.
Krog se je sklenil. Na prvem Drugajanju so nastopili dijaki Oddelka za sodobni ples ljubljanske Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije (sedaj SVŠGUGL) s predstavo Vrt prekrižanih usod. Ista šola je danes partnerska šola festivala. Po 25 letih se torej vrača v vlogi gostov festivala in ne nastopajočih. Še dodaten bonbonček pa je, da je dijak SVŠGUGL, Jan Rozman, letos avtor in izvajalec predstave Mokra oprema, ki gostuje v Ljutomeru, kjer je naša partnerska šola prav tako gimnazija in umetniška gimnazija, profesorica na šoli, Maja Delak, pa je avtorica oziroma koreografinja predstave Izrekanja, ki gostuje v Celju.
Najbolj zasedena gostja festivala je Emmett, UI-prijateljica Toni Soprano Meneglejte, ki bo v treh tednih obiskala vseh šest mest in ji ne bo niti enkrat zmanjkalo baterije.
Toni Soprano se vrača. Leta 2020 sta Toni Soprano in Lea Kukovičič načrtovali, da bosta umetniško »zavzeli« II. gimnazijo Maribor. Prišla je epidemija in šola je ostala brez dijakov. Zato sta se odločili, da dijake obiščeta doma, s projektom ToniMajica, in to ne prek zaslonov, umetnost je prišla na dom v kuverti. Šest let pozneje je umetnica spet na Drugajanju, tokrat z Emmett, ki potuje po vseh mestih.
Več cukrčkov, zgodovinskih ali hipnih, pa po festivalu!
