Navadno je spremna beseda napisana zadnja in pospremi celoto. Zdaj pa jo pišem najprej, ko celota še ne obstaja in je še neznanka. Tudi proces, ki vodi do celote, ni natančno določen in se bo gradil hkrati. Tako navadno začnem – z močno intuicijo do določene tematike in konteksta, ki mi omogoča ustvarjanje umetniškega dela. Tokratni kontekst je umetniško delo v okviru avtorskega opusa v produkciji Bunkerja, s stalno ekipo najožjih sodelavk.
V avtorskem opusu 2024/2025 bom raziskovala festivale kot obliko praznovanj [festivities]. V raziskavo bodo vključeni festivali in karnevali ter velika srečanja vseh vrst, tudi duhovna združevanja, ki ustvarjajo, razgrajujejo ali pa konstituirajo skupnost. Torej me v kontekstu festivalov zanimajo tudi obredi in prazniki. Čeprav v svojem delu nenehno raziskujem odnos med gledališčem, režijo in kuriranjem, v avtorskem opusu 2024/2025 ne raziskujem zgolj gledaliških festivalov, ampak splošen fenomen festivalov.
V procesu bom mapirala obnašanja znotraj (zgodovinskega) koncepta praznovanj ter estetska stičišča gledališča in praznovanj. In ker je ideja opusa, da je proces razprt in na voljo občinstvu, bom dvakrat na mesec objavljala material procesa, ki bo vseboval (najverjetneje) glasbo, podobe, fotografije, poezijo, citate, sezname, preglede, obsesije, reference, filme, intervjuje, ready made, sanje, nepremišljene misli, pozabljene in neoprijemljive želje ter mnogotere druge realnosti in jezike.
Končni produkt avtorskega opusa (najverjetneje) ne bo predstava, ampak performans, produkt avtorskega opusa (najverjetneje) ne bo predstava, ampak dogodek, produkt avtorskega opusa (najverjetneje) ne bo predstava, ampak (najverjetneje) zabava. Ker je praznovanje zabava in dogodek, kjer se zavemo več plasti fikcije in realnosti.