top of page
  • Sofiia Rypalenko

Beseda: jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov.

Refleksija intervencije v javnem prostoru Besede Siniše Labrovića, izvedene 25. Avgusta 2022 na Prešernovem trgu.


Hrvaški družbeno kritični umetnik Siniša Labrović je že nekaj let stalni gost festivala Mladi levi. Za letošnjo intervencijo je izbral enajst besed, ki po njegovem mnenju zaznamujejo današnji čas, in jim dodal ustrezne slovarske definicije v slovenskem in angleškem jeziku. Slovarska gesla, kot so otrok, kapitalizem, ogenj, denar, kaplja, izumrtje, svoboda in druge, so bila napisana na transparentih, ki smo jih sprva nosili festivalski prostovoljci in sodelavke Bunkerja. Ko so zanimanje za akcijo, ki se je dogajala sredi mesta, pokazali tudi slučajni mimoidoči in prevzeli nošenje nekaterih transparentov, je naš pohod pridobil protestno atmosfero. Spet drugi mimoidoči so na umetniško akcijo v obliki protesta gledali zmedeno, kar so odražala njihova pogosta vprašanja: “kaj je to”, “kaj so te definicije” in zakaj sploh gre?” Ko jim je bila predočena uvodno opisana ideja, so morali sami pomisliti, ali se z idejo, da gre za besede, ki najbolj zaznamujejo današnji čas, strinjajo ali ne. Predstava s strani njenih udeležencev ni bila opremljena z glasbeno podlago, jasnim zaporedjem besed ali kakršnokoli drugo akcijo, zaradi česar je vse skupaj delovalo arbitrarno in malce kaotično.


Onkraj definicij, ki jih lahko najdemo tako v slovarjih kot na transparentih Besed, besedi, kot sta kaplja in svoboda, uporabljamo tudi navezujoč se na druge pomene. V zadnjih časih te besede pogosteje srečujemo na protestih kot pa v vsakdanjem življenju, kar odpira vprašanje togosti samega koncepta slovarjev v današnjem času. Beseda denar v slovarju pomeni vsak predmet ali preverljiv zapis o sredstvih, ki je splošno sprejet kot plačilo za blago in storitve ter za poplačilo dolgov. Medtem ko na protestu to besedo srečamo kot golo slovarsko definicijo: “denar je splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti”.



Foto: Nada Žgank


S formatom performansa, ki ga je ubral Labrović, udeleženec lahko postane kdorkoli se za to odloči, četudi zgolj takrat, ko mu festivalski prostovoljec sredi Prešernovega trga s transparentom prečka pot. Tovrsten pristop doseže veliko širše občinstvo kot predstava zaprta v gledališko dvorano, za katero je predhodno potrebno kupiti vstopnico, kar je v kontekstu Labrovićeve angažirane akcije smotrno, saj želja po spremembi sistema terja nagovarjanje širše publike.



***


Zapis je nastal v okviru modula Skok v ulično kritiko, dela celoletnega programa Ulična kritika. Program poteka pod okriljem Gledališča Ane Monro in v partnerstvu z Radiem Študent ter je sofinanciran s strani Mestne občine Ljubljana. Modul Skok v ulično kritiko nastaja v sodelovanju s festivalom Mladi levi in zavodom Bunker


bottom of page